Kako skrivnostno, lahko bi rekli čarovniško! Jezero je, vidiš ga, pozimi po njem drsaš, se v njem poleti okopaš, loviš ribe, potem pa ga kar naenkrat ni. Kam izgine in zakaj, kaj se ob njem dogaja, kako ga doživljajo domačini, vse to nas je pritegnilo, ko smo še odločili, da se za dva dni iz šole preselimo v naravo. Izbrali smo Cerkniško jezero in njegovo posebnost izginjanja.
Domačini so nas letos že tretjič prijazno sprejeli. Osnovno vodilo srečanja Unesco ASPnet šol z naslovom Jezero je – jezera ni, je še vedno varovanje naravne in kulturne dediščine, iskanje možnosti za boljše življenje in promocijo turizma ob jezeru.
V okviru lanskega tabora so dijaki Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole pomagali pri postavitvi čebelarske učne poti v Pretržju na otoku. Pot je sestavljena iz trinajstih informacijskih tabel. Za obiskovalce – šolarje – so pripravili tudi delovne liste. Pot si lahko ogledate sami ali pa se dogovorite s čebelarskim društvom Cerknica za voden ogled. V čebelnjaku lahko kupite tudi domač med in izdelke iz medu.
Območje našega srečanja smo letos razširili do Žerovnice in Rakovega Škocjana. Pridružilo se nam je še pet srednjih in dve osnovni šoli. Sodelovali smo z Notranjskim ekološkim centrom iz Cerknice in s strokovnjaki domačini. Delovali in raziskovali smo v devetih delavnicah.
V vasi Žerovnica so dijaki napravili popis mlinov. Ob Žerovščici jih stoji pet. Nekateri imajo tudi žage in kovačnice. Dijaki so ugotovili, da je mline, te priče naše gospodarske zgodovine in tehnične dediščine, pokopala nezmožnost, da bi sledili napredku. Mlini propadajo, lastniki ne vedo, kaj bi z njimi, vzdrževanje je drago. Nekaj predlogov za oživljanje so dijaki le ponudili: napraviti muzej v naravi, učne poti, turistične oglede. Sami so se celo ponudili za prostovoljno delo.
Mlini – naša kulturna in tehnična dediščina
V restavratorski delavnici so poskrbeli za stare lesene sani in pasti za lovljenje polhov – škrince. Posebej so bili ponosni na to, da bodo restavrirani predmeti razstavljeni v Kravanjevi hiši, ki jo obnavlja Notranjski muzej iz Postojne. Za ekološko kmetijo so dijaki izdelali idejni načrt za predstavitveno tablo, da jo bodo turisti lažje našli, in vitrino, v kateri bo gospodinja predstavila svoje pridelke. Za te je druga skupina napravila primerno embalažo. Ker je voda za cerkniško območje posebej značilna, se je ena skupina odpravila v Selščico, kjer so se posvetili izvirom vode in zgodbam o njih. Tudi ob teh vodah, ki imajo posebno moč, bi bilo vredno izvedeti še kaj več. Sodelovali so s turističnim društvom. Skupina deklet je bogato slovensko kulturno dediščino spoznavala in doživljala z učenjem ljudskih pesmi. Prepevale so dva dni na taboru in še kasneje v šoli. V okviru »učnega podjetja« so dijaki obiskali nekatera gostišča, hotele, parke in proučili njihovo poklicno strukturo zaposlenih. Namen delavnice je bil napraviti preglednico deficitarnih poklicev za kasnejšo promocijo za njihovo izobraževanje. Dijaki načrtujejo še izdelavo predstavitve na CD. Z delom v »učnem podjetju« so se seznanili, kako poteka celotni cikel nekega projekta.
V Rakovem Škocjanu je delala skupina, ki se je ukvarjala z dodatno turistično ponudbo tega lepega kraja. Hotel v središču krajinskega parka v zavetju gozdov je popolnoma prenovljen. Lično opremljenim trinajstim sobam, ki imajo med drugim tudi priključke za internet, so dodali še sejno sobo, vinoteko in savno. Restavracija ima 60 sedežev, vrt 80. Kuhinja pa poleg običajne ponudbe priporoča predvsem sladkovodne ribe, rake in divjačino.
Rakov Škocjan že zdaj nudi veliko možnosti za prijetno preživljanje prostega časa: pohodništvo, kolesarjenje, jamarstvo, ribolov in poleti hlajenje v potoku Rak ali pa zgolj počitek v tišini. Po parku je speljana naravoslovna učna pot s štirinajstimi točkami, ki poteka od Malega do Velikega naravnega mostu ob potoku Rak.
Dijaki so ugotovili, da ni težav v dodatni turistični ponudbi kraja, pač pa, da je kraj premalo znan in se o njem premalo ve. Krajinski park in hotel potrebujeta odmevne promocijske akcije, več oglaševanja, pa tudi večje obcestne označbe, ki bi popotnika pripeljale v Rakov Škocjan. Seveda bi več gostov privabili tudi z boljšo cestno povezavo. Večjo razpoznavnost bi lahko dosegli s posebnim razpoznavnim znakom in primernimi spominki (lončki z znakom, sveče značilnih oblik, obeski v obliki znaka, majhne starinske smuči, drsalke …). Tudi z organiziranimi prireditvami bi lahko privabili več ljudi, na primer tekmovanje v izdelavi čarovnic iz snega (nagrada za zmagovalce v tekmovanjih bi lahko bil na primer vikend paket v hotelu Rakov Škocjan), polharska noč, namenski pikniki. Obisk bi bilo mogoče povečati z vabili šolam za ekskurzije …
Marjana Pezdirc Kolnik, objavljeno v Lipovem listu, številka 9, letnik 45, Ljubljana, september 2003
